A+ A A-

»Staranje možganov ni samo stvar starejših, ampak že mladih«

»Po 60. letu se začne staranje možganov hitreje odvijati, kajti začne se upad kemičnih snovi. Ni pa nujno, da se to staranje konča z demenco. Odvisno je od tega, kako živimo.  Možgani so »plastični«, prilagodljivi, tudi v starosti.« Tako trdi dr. Viljem Ščuka, ki smo ga gostili v Mladinskem centru Brežice v okviru projekta Večgeneracijskega centra Posavje.

Ko se otrok rodi, so njegovi možgani opremljeni z neverjetnim številom živčnih celic, približno dvesto milijard jih je. Pozneje se jih polovica degenerira. Vse ostale pa se začno med seboj povezovati. Povezovanje se začne najprej doma, preko vzgoje, kasneje v šoli. Oblikovanje možganskih struktur živčnih mrež je vezano na vzgojne pristope, na učenje socialnih in kulturnih vzorcev ter drugih običajev, ki so vezani na življenje v neki kulturni skupnosti. Ščuka pravi, da moramo otroku »malo dati, ne smemo ga preganjati, moramo ga usmerjati. Ko je otrok vznemirjen, so njegove živčne celice napete in polne električnega potenciala in to vznemirjenje je potrebno.«

Na ta način krepimo v naših možganih pet pomembnih zank. Prva zanka je zavestno gibanje. Da se lahko premikam, kot želim. Ta zanka običajno najbolj gladko dela do 60. leta, nato začne pešati. Druga zanka je zanka sklepanja in mišljenja. V čelnih režnjih se odvija proces, ki nam omogoča, da ima vse povedano smisel in da si sledi po nekem zaporedju. Zelo pomembna zanka je čustvena zanka, ki je močno povezana z našimi motivi. Mi imamo veliko čustev, ki so zelo intenzivna. Z močno čustveno zanko jih znamo tudi obvladati. Pomembna je tudi naša sposobnost pozornosti in zbranosti. Zadnja, a toliko bolj pomembna v današnjem času, pa je socialna zanka. Pri slednji se v zadnjem času opaža velik upad, posebej pri mladih, ki so velik del dneva izpostavljeni elektronskim medijem. Ščuka govori tudi o t.i. digitalni demenci, ki prizadene mlade že po 20. letu. Gre za upad možganskih sposobnosti kot jih poznamo pri starostnikih po 60. letu. Simptomi so podobni, vendar podatek o starostni skupini zato veliko bolj zaskrbljujoč. Možgane pa zelo poleni tudi potrošništvo, ki prav tako prizadene mlade. Nastane miselna lenoba.

Demenca je v današnjem svetu zelo v porastu. Možganska skorja se tanjša in to pomeni zgodnjo demenco. Zaenkrat nimamo zdravila za njo. Lahko pa s pravilnim življenjskim slogom naredimo veliko za upočasnitev procesov staranja možganov: primerna telesna aktivnost, branje, počitek in umirjanje, pravilna prehrana in prehranska dopolnila, pogovori med ljudmi, objemi, ustvarjanje in nenazadnje tudi kozarec rdečega vina pri odraslih.

S predavanjem o staranju možganov smo tako zaključili niz predavanj za starše v tem šolskem letu v Večgeneracijskem centru Brežice. Pripravljamo pa že nove vsebine za jesenski čas in upamo, da bodo prav tako lepo sprejeta, kot so bila ta.

Pripravila: mag. Mihaela Kežman, vodja Večgeneracijskega centra v Brežicah

Predavanje staranje možganov 1 SmallPredavanje staranje možganov 2 SmallPredavanje staranje možganov 3 SmallPredavanje staranje možganov 4 1 SmallPredavanje staranje možganov 7 SmallPredavanje staranje možganov 9 SmallPredavanje staranje možganov 11 Small

ZPTM Brežice © 2012 | Vse pravice pridržane.